Rudolf Kotnik (1931–1996)
Slikar in profesor
Akademski slikar Rudolf Kotnik se je rodil v Admontu (Avstrija), kjer je bil oče gozdni delavec. Po osnovni šoli v Lovrencu na Pohorju se je od leta 1944 učil pri slikopleskarskem mojstru Hinku Ortanu v Zgornjih Hočah in že leta 1945 naslikal odrsko zaveso z motivom Hoč in Pohorja za Slomškov dom v Hočah. Mojster Ortan ga je poslal v Šolo za umetnostno obrt v Ljubljani; leta 1951 je opravil sprejemne izpite na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1955 diplomiral. Ob svojem ustvarjanju je 35 let poučeval likovni pouk na osnovnih in v srednji šoli.
Že med študijem ga je prevzela abstrakcija, posebej še po razstavi Staneta Kregarja in pod vodstvom prof. Maksima Sedeja. Pri zgodnjem slikarstvu se je naslonil na kubistično razlago svetlobe in sence, barvna paleta ostaja temna, z rdečimi poudarki (ciklusa fikusi in konji).
Leta 1959 se je začelo njegovo zelo plodno obdobje, kjer išče inspiracije v naravi, figuro in tihožitje opusti. V slikah krajin prihaja vedno bolj do izraza bogat barvni nanos in kompozicijsko urejanje slike v prevladujočih hotizontalah in vertikalah. Struktura postaja vedno bolj reliefna, nastajajo prva armirana platna. Slikarsko platno ostaja le temelj, različno oblikovana žica postane ob vrveh osnovni element. Tako barvno grundirane in poslikane strukture postanejo svojstvena različica materialnega slikarstva.
Njegov način slikanja se je vedno bolj približeval kiparstvu, višek doseže v letu 1965, ko odkriva že dvojni prostor. Nastaja dvodimenzionalna ravnina, pri kateri so posamezni deli tudi izbočeni. Hkrati začne spreminjati tradicionalni okvir, ki postane s svojimi oblikami del kompozicije. Te skulpto-slike so najbližje informelu, ki pa ga je presegel. Ko zavestno nastaja dvojni prostor, načrtovana odprtina s svetlobo odkriva misterioznost z motivom ‘krogovičja’, ki asocira na sonce ali luno.
Posebno področje Kotnikovega ustvarjanja je sgrafito, to je stenska tehnika, pri kateri se kompozicija vrezuje v eno ali več plasti vlažnega ometa ali namazane barve. Vsi njegovi sgrafiti nosijo v sebi njegov prepoznavni in neizbrisljivi pečat.
Profesor Kotnik je imel številne samostojne razstave po Sloveniji in v tujini. Leta 1994 je Umetnostna galerija Maribor pripravila retrospektivo z bogatim katalogom, prenesli so jo tudi v Moderno galerijo Ljubljana. Za življenjsko delo je prejel tri pomembne nagrade: leta 1980 nagrado Prešernovega sklada, leta 1991 Glaserejvo nagrado in leta 1994 Jakopičevo nagrado. Poslovil se le leta 1996 in je pokopan skupaj z ženo Cvetko na hoškem pokopališču.
Slikar in profesor
Akademski slikar Rudolf Kotnik se je rodil v Admontu (Avstrija), kjer je bil oče gozdni delavec. Po osnovni šoli v Lovrencu na Pohorju se je od leta 1944 učil pri slikopleskarskem mojstru Hinku Ortanu v Zgornjih Hočah in že leta 1945 naslikal odrsko zaveso z motivom Hoč in Pohorja za Slomškov dom v Hočah. Mojster Ortan ga je poslal v Šolo za umetnostno obrt v Ljubljani; leta 1951 je opravil sprejemne izpite na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1955 diplomiral. Ob svojem ustvarjanju je 35 let poučeval likovni pouk na osnovnih in v srednji šoli.
Že med študijem ga je prevzela abstrakcija, posebej še po razstavi Staneta Kregarja in pod vodstvom prof. Maksima Sedeja. Pri zgodnjem slikarstvu se je naslonil na kubistično razlago svetlobe in sence, barvna paleta ostaja temna, z rdečimi poudarki (ciklusa fikusi in konji).
Leta 1959 se je začelo njegovo zelo plodno obdobje, kjer išče inspiracije v naravi, figuro in tihožitje opusti. V slikah krajin prihaja vedno bolj do izraza bogat barvni nanos in kompozicijsko urejanje slike v prevladujočih hotizontalah in vertikalah. Struktura postaja vedno bolj reliefna, nastajajo prva armirana platna. Slikarsko platno ostaja le temelj, različno oblikovana žica postane ob vrveh osnovni element. Tako barvno grundirane in poslikane strukture postanejo svojstvena različica materialnega slikarstva.
Njegov način slikanja se je vedno bolj približeval kiparstvu, višek doseže v letu 1965, ko odkriva že dvojni prostor. Nastaja dvodimenzionalna ravnina, pri kateri so posamezni deli tudi izbočeni. Hkrati začne spreminjati tradicionalni okvir, ki postane s svojimi oblikami del kompozicije. Te skulpto-slike so najbližje informelu, ki pa ga je presegel. Ko zavestno nastaja dvojni prostor, načrtovana odprtina s svetlobo odkriva misterioznost z motivom ‘krogovičja’, ki asocira na sonce ali luno.
Posebno področje Kotnikovega ustvarjanja je sgrafito, to je stenska tehnika, pri kateri se kompozicija vrezuje v eno ali več plasti vlažnega ometa ali namazane barve. Vsi njegovi sgrafiti nosijo v sebi njegov prepoznavni in neizbrisljivi pečat.
Profesor Kotnik je imel številne samostojne razstave po Sloveniji in v tujini. Leta 1994 je Umetnostna galerija Maribor pripravila retrospektivo z bogatim katalogom, prenesli so jo tudi v Moderno galerijo Ljubljana. Za življenjsko delo je prejel tri pomembne nagrade: leta 1980 nagrado Prešernovega sklada, leta 1991 Glaserejvo nagrado in leta 1994 Jakopičevo nagrado. Poslovil se le leta 1996 in je pokopan skupaj z ženo Cvetko na hoškem pokopališču.
20