Stojite pred vilo Franz, impresivno neorenesančno stavbo v Mariboru, ki je bila nekoč dom industrijalca Ludwiga Franza in je danes pomemben del mestne arhitekturne dediščine.
Pred vami stoji Vila Franz, zgrajena med letoma 1889 in 1891, ki je služila kot upravno poslopje in družinska rezidenca industrijalca Ludwiga Franza. Franz je bil pomembna osebnost v Mariboru, saj je leta 1883 odkupil in posodobil parni mlin ter kasneje zgradil tovarno testenin »Ludwig Franz«, ki se je preimenovala v »Ludwig Franz & Söhne«.
Vila je bila zasnovana v modnem neorenesančnem slogu, ki je bil v Mariboru priljubljen med letoma 1870 in 1890, predvsem zaradi graških arhitektov. Gradilo jo je podjetje mestnega stavbenika Andreja Černička. Prvotno je imela vhodno pročelje obrnjeno proti tovarni na severni strani, vendar so se lastniki kasneje odločili za spremembo orientacije.
Arhitekturne značilnosti
Tlorisna zasnova vile izhaja iz načrta za renesančno vilo rodbine Medici v kraju Poggio a Caiano, vendar je pri mariborski vili podolgovato osrednjo dvorano nadomestil kvadratni atrij z galerijskim hodnikom, okoli katerega so simetrično razporejeni prostori v obliki črke H. Glavna prostorska os stavbe poteka v smeri sever-jug.
Zunanjost vile je bogato okrašena, kar že na daleč sporoča o pomembnem statusu in premožnosti lastnika. V pritličju opazite globoko vrezano rustiko z grobo poudarjenimi vogali, v nadstropju pa stavbo poleg plitve rustike krasijo pari korintskih pilastrov. Petosno pročelje in prvotno zaprto začelje, obrnjeno na vrt, sta poudarjena z vogalnima rizalitoma.
Današnjo podobo je vila dobila po februarju 1891, ko je stavbenik Černiček predložil načrte za gradnjo prizidka med rizalitoma na južni fasadi. Lastnik se je odločil glavno fasado z novim vhodom preseliti na parkovno, proti ulici obrnjeno stran. Izbrana je bila rešitev plitve verande z nadstrešenim balkonom v nadstropju, ki ustvarja videz dvonadstropne loggie, značilne za nekatere vile vicentinskega renesančnega arhitekta Andrea Palladia. Do loggie vodi reprezentančno stopnišče, iz loggie pa vhod v prostorno vežo, ki se nadaljuje v atrij, osvetljen s strešnim oknom.
Atrij z vogalnimi, renesančno členjenimi slopi spominja na arkadna dvorišča italijanskih renesančnih palač. Pilastrska členitev pritličja se ponovi tudi v nadstropju, kjer pilastre povezuje kovana ograja, kar harmonično povezuje členitev z zunanjosti vile.
Po drugi svetovni vojni je bilo podjetje nacionalizirano, vila pa preurejena v upravne prostore. Danes je v lasti Republike Slovenije in čaka na novo lastništvo ter namembnost.
Related links