Janez Boljka je bil inovativen slovenski kipar in grafik, znan po recikliranju kovinskih materialov in prehodu od figuralike k abstrakciji.
Janez Boljka (1931-2013) se je v zgodovino slovenske umetnosti zapisal predvsem kot inovativen kipar. Njegov pristop k ustvarjanju plastike je temeljil na svojevrstni reciklaži oziroma varjenju odpadnih kovinskih materialov.
V svojem ustvarjanju je prehodil pot od realistične figuralike k čedalje ostrejšemu nadrealizmu in naposled abstrakciji. Jedro njegovega opusa predstavljajo živalski cikli različnih dimenzij, med katerimi so znani Bivol, Nosorog in Bik. Ustvaril je tudi številne javne spomenike, kot je Spomenik žrtvam NOB na Žalah, in skulpture na prostem, kot sta Atomska Venera in mariborska Forma viva.
S svojim kasnejšim grafičnim opusom se Boljka uvršča med tipične in vodilne predstavnike ljubljanske grafične šole. Leta 1988 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, kar potrjuje njegov izjemen prispevek k slovenski umetnosti.
Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1956. Leta 1959 je zaključil specialko iz kiparstva pri profesorju Karlu Putrihu, leta 1961 pa še specialko iz grafike pri profesorju Riku Debenjaku. Od leta 1961 je deloval kot samostojni kulturni delavec.
Med njegovimi znanimi deli so še: Ribničan (1958), Slovenski totem (1962), Requiem (1962), Uzurpator (1977-1978), Hirošimska Madona (1980), Portret Riharda Jakopiča (1981), Novi slovenski kovanci (1992), Zmajčkov vodnjak (1994) in Šest živali (2001).
Related links