je literarno obdobje s konca 19. in začetka 20. stoletja, ki je v slovensko književnost prineslo nove smeri, kot so simbolizem, impresionizem in dekadenca.
Pisatelji moderne so poudarjali človekovo notranje doživljanje, čustva in osebne stiske.
Glavni predstavniki slovenske moderne so bili Ivan Cankar, Oton Župančič, Dragotin Kette in Josip Murn, ki jih pogosto imenujemo tudi četverica slovenske moderne. S svojim ustvarjanjem so pomembno zaznamovali razvoj slovenske literature in kulture.
Dragotin Kette (1876–1899) je bil eden ključnih pesnikov slovenske moderne. Čeprav je umrl zelo mlad, je ustvaril obsežen in zrel pesniški opus, med drugim več ciklov sonetov. Svoje prve pesniške zbirke ni dočakal; leta 1900 je njegove Poezije posthumno izdal Anton Aškerc.
Josip Murn (1879–1901) velja za enega najizrazitejših lirskih pesnikov slovenske moderne. Njegova poezija je pogosto osebnoizpovedna in razpoloženjska, ustvarjal pa je tudi t. i. kmečke pesmi. Po njegovi smrti je zbirko Pesmi in romance uredil in izdal Ivan Prijatelj.
Ivan Cankar (1876–1918) je bil pisatelj, pesnik, dramatik in kritik ter najpomembnejši predstavnik slovenske moderne. Velja za najplodovitejšega in slogovno najbolj dovršenega slovenskega književnika svojega časa. Njegovi Zbrani spisi obsegajo 21 knjig, pozneje izdano Zbrano delo pa kar 30 knjig.
Oton Župančič (1878–1949) je bil pesnik, dramatik in osrednja osebnost slovenskega literarnega prostora vse do svoje smrti. Kot najdlje živeči predstavnik slovenske moderne je ustvaril deset pesniških zbirk, deloval pa tudi kot dramaturg in upravnik SNG Drama Ljubljana. Posebej cenjeni so njegovi prevodi del Shakespeara in Molièra. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter častni doktor Univerze v Ljubljani.
Skupni grob predstavnikov slovenske moderne je leta 1923 uredila in financirala Milena Rohrmann. Nagrobnik za Ketteja, Murna in Cankarja je v okviru Plečnikove šole zasnoval arhitekt Dušan Grabrijan, postavljen pa je bil leta 1925. Nagrobni spomenik za Župančiča je po načrtu njegovega sina, arhitekta Marka Župančič, nastal leta 1955.