Kostnica
Posebnost piranskega pokopališča predstavlja kostnica »L’Ossario di Pirano«, ki je bila svojčas namenjena shranjevanju posmrtnih ostankov iz prekopanih grobov.
Nastala je v času, ko je zaradi naraščanja prebivalstva in omejenega prostora na pokopališču začelo primanjkovati pokopnih mest.
Kostnica je svojemu namenu služila 24 let, in sicer od leta 1939 do leta 1963. Iz knjige »Registro dell’ossario« je razvidno, da so se vanjo shranjevali posmrtni ostanki pokojnikov iz vrstnih grobov po izteku mirovalne dobe, ki je v času italijanske uprave trajala deset let.
Če so svojci po preteku tega obdobja poravnali stroške za podaljšanje najema groba, so posmrtne ostanke shranili v lesene skrinjice z imenom, priimkom in ponekod tudi fotografijo pokojnika ter jih položili v kostnico. V nasprotnem primeru so bili ostanki preneseni v skupni kostni prostor.
V kostnici so še danes ohranjene lesene skrinjice z imeni in podobami pokojnikov, ki pričajo o nekdanjih prebivalcih Pirana ter o odnosu skupnosti do spomina in minljivosti.
Piranska kostnica je edinstven primer tovrstne ureditve v slovenski Istri in predstavlja pomemben del kulturne ter zgodovinske dediščine piranskega pokopališča.
Posebnost piranskega pokopališča predstavlja kostnica »L’Ossario di Pirano«, ki je bila svojčas namenjena shranjevanju posmrtnih ostankov iz prekopanih grobov.
Nastala je v času, ko je zaradi naraščanja prebivalstva in omejenega prostora na pokopališču začelo primanjkovati pokopnih mest.
Kostnica je svojemu namenu služila 24 let, in sicer od leta 1939 do leta 1963. Iz knjige »Registro dell’ossario« je razvidno, da so se vanjo shranjevali posmrtni ostanki pokojnikov iz vrstnih grobov po izteku mirovalne dobe, ki je v času italijanske uprave trajala deset let.
Če so svojci po preteku tega obdobja poravnali stroške za podaljšanje najema groba, so posmrtne ostanke shranili v lesene skrinjice z imenom, priimkom in ponekod tudi fotografijo pokojnika ter jih položili v kostnico. V nasprotnem primeru so bili ostanki preneseni v skupni kostni prostor.
V kostnici so še danes ohranjene lesene skrinjice z imeni in podobami pokojnikov, ki pričajo o nekdanjih prebivalcih Pirana ter o odnosu skupnosti do spomina in minljivosti.
Piranska kostnica je edinstven primer tovrstne ureditve v slovenski Istri in predstavlja pomemben del kulturne ter zgodovinske dediščine piranskega pokopališča.
20