Obiščite Železničarsko kolonijo v Mariboru, zgodovinsko delavsko naselje, ki priča o razvoju železnice in industrije v mestu.
Železničarska kolonija v Mariboru je nastala med letoma 1863 in 1874, ko je Južna železnica leta 1846 dosegla Maribor in mesto postavila v pomembno vlogo na trasi Dunaj-Trst. Leta 1863 so v bližini postavili velike železničarske delavnice, ki so bile prvi resnično velik industrijski kompleks v Mariboru. Te delavnice so pokrivale potrebe območja od Mürzuschlaga do Trsta in od Lienza do Siska.
Zgodovina in razvoj
Zaradi pomanjkanja primernih stanovanj za naraščajoče število železničarjev, ki so prihajali od drugod, je uprava Južnih železnic leta 1863 začela z gradnjo stanovanjskih hiš na desnem bregu Drave, v neposredni bližini delavnic. To je sprožilo tudi prvi parcialni regulacijski načrt Maribora. Najprej so zgradili 12 hiš s po štirimi stanovanji, ki jim domačini danes pravijo »stara kolonija«. Do leta 1874 so dodali še 28 podolgovatih enonadstropnih hiš z osmimi stanovanji, ki so večinoma ohranile svojo izvirno podobo.
Arhitektura in življenje v koloniji
Hiše so urejene v pravilen raster s pravokotnimi vrtovi in ulicami, ki se pravokotno sekajo. Pritličja so zgrajena iz dvakrat žgane rdeče opeke, zgornja nadstropja pa so sivo ometana in predeljena z zobčastimi venci. V naselju so bile tudi šola, zgrajena leta 1873 v neorenesančnem slogu, in vrtec iz leta 1870. Sprva v hišah ni bilo vodovoda, ampak 12 vodnjakov in pet velikih korit z vodo iz Drave za pranje. Prebivalci so imeli na voljo tudi drvarnice in so smeli gojiti manjše živali. Ob koncu 19. stoletja je v koloniji živelo okrog 1600 ljudi v 368 stanovanjih.
Pomembne osebnosti in zapuščina
Mariborsko železničarsko kolonijo je projektiral dunajski arhitekt Gustav Wilhelm Flattich (1826-1900), ki je bil gradbeni direktor Družbe za Južno železnico. Njegovo delo vključuje številne zgradbe ob Južni železnici, med drugim tudi Južni kolodvor na Dunaju in kolodvor v Trstu. Železničarska kolonija je bila do konca prve svetovne vojne nekakšen nemški otok v Mariboru, saj so prebivalci govorili pretežno nemško. Uprava Južnih železnic je skrbela za vzdrževanje hiš, vendar so se morale družine po upokojitvi izseliti. Danes šola in vrtec ne služita več prvotnim namenom, vendar se odnos do zgradb izboljšuje, kar dokazuje vzorna obnova ene od hiš leta 1990.
Related links